Acts 24

Slovenian EKU

← Chapter 23 Jump to: Chapter 25 →

1Čez pet dni je prišel veliki duhovnik Ananija z nekaterimi starešinami in z nekim govornikom Tertulom, in stopili so pred poglavarja s tožbo zoper Pavla.

2Ko je bil ta poklican, je Tertul tožbo takole pričel: »Da smo po tebi, odlični Feliks, deležni velikega miru in da se temu ljudstvu razmere izboljšujejo po tvoji previdnosti,

3to priznavamo vedno in povsod z vso hvaležnostjo.

4Da te pa dalje ne bom zadrževal, te prosim, poslušaj nas na kratko v svoji dobrohotnosti.

5Našli smo namreč, da je ta človek kuga in da zoper vse Jude po vsem svetu povzroča upore in da je voditelj ločine Nazarejcev.

6Poskusil je celo tempelj oskruniti; zato smo ga prijeli [in ga hoteli soditi po našem zakonu,

7pa je prišel poveljnik Lizija, ga z veliko silo iztrgal iz naših rok

8in ukazal, naj gredo njegovi tožitelji predte]. Ko boš preiskoval, boš od njega sam mogel zvedeti o vsem tem, česar ga tožimo.«

9Tožbi so se pridružili tudi Judje, zatrjujoč, da je res tako.

10Ko mu je poglavar pomignil, naj govori, je Pavel odgovoril: »Ker vem, da si temu narodu že mnogo let sodnik, se v svoji zadevi zagovarjam poln zaupanja.

11Moreš se namreč prepričati, da ni več ko dvanajst dni, odkar sem prišel v Jeruzalem molit,

12in niso me našli, da bi se bil v templju s kom razgovarjal ali da bi povzročal zbiranje ljudstva, ne v shodnicah ne po mestu.

13In ne morejo ti tega dokazati, česar me zdaj tožijo.

14To ti pa priznam, da po nauku, ki ga ti imenujejo ločino, tako služim Bogu naših očetov, da verujem v vse, kar je pisano v postavi in v prerokih,

15in da upam v Boga, da bodo vstali pravični in krivični, kakor pričakujejo tudi oni sami.

16Zaradi tega si tudi sam prizadevam, da bi pred Bogom in ljudmi imel vedno čisto vest.

17Po več letih pa sem prišel, da bi svojemu narodu prinesel miloščino in dal opraviti daritve.

18Pri izvrševanju zaobljube, v templju, vendar ne med množico in ne med hrupom so me našli

19nekateri Judje iz Azije. Ti bi morali priti k tebi in me tožiti, če bi imeli kaj zoper mene.

20Ali pa naj ti sami povedó, kakšno krivico so našli, ko sem stal pred velikim zborom,

21razen če gre za besede, ki sem jih med njimi stoječ zaklical: ‚Zaradi vstajenja od mrtvih me danes sodite!‘«

22Feliks je njih tožbo odložil, ker je precej natančno poznal ta nauk, in je rekel: »Vašo zadevo bom preiskal, kadar pride poveljnik Lizija.«

23Naročil je stotniku, naj ga straži, a naj z njim ravna milo in naj nikomur izmed njegovih ne brani, da bi mu stregli.

24Čez nekaj dni je prišel Feliks s svojo ženo Druzilo, ki je bila Judinja, in je poslal po Pavla ter ga poslušal o veri v Jezusa Kristusa.

25Ko je pa ta govoril o pravičnosti in zdržnosti in prihodnji sodbi, se je Feliks zbal in je odgovoril: »Za zdaj pojdi, kadar pa dobim ugoden čas, te bom poklical.«

26Obenem je tudi pričakoval, da mu bo Pavel dal denarja; zaradi tega ga je tudi večkrat k sebi klical in se z njim pogovarjal.

27Po dveh letih pa je Feliks dobil naslednika Porcija Festa. Ker je Feliks hotel Judom ustreči, je Pavla pustil v ječi.

← Chapter 23 Jump to: Chapter 25 →