bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian EKU
/
Acts 17
Acts 17
Slovenian EKU
← Chapter 16
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 18 →
1
Napotila sta se skozi Amfipolo in Apolonijo ter prišla v Tesaloniko, kjer so Judje imeli shodnico.
2
Po svoji navadi je šel Pavel k njim in se je tri sobote z njimi pogovarjal ter jim iz pisem
3
odkrival in dokazoval, da je bilo Mesiju treba trpeti in od mrtvih vstati. Rekel je: »Ta Mesija je Jezus, ki vam ga jaz oznanjam.«
4
Nekateri izmed njih so se dali prepričati in so se pridružili Pavlu in Silu, tako tudi velika množica bogaboječih Grkov in precej uglednih žená.
5
Toda Jude je prevzela zavist. Najeli so si malopridnih mož z ulice, skupaj spravili množice in vznemirjali mesto. Obstopili so Jazonovo hišo in so ju hoteli pripeljati pred ljudstvo.
6
Ker ju pa niso našli, so vlekli Jazona in nekatere brate k mestnim poglavarjem in glasno vpili: »Tisti, ki so ves svet razburili, so tudi semkaj prišli
7
in Jazon jih je sprejel. Vsi ti delajo zoper cesarjeve odloke, ker govoré, da je kralj nekdo drug, Jezus!«
8
Tako so razdražili ljudstvo in mestne poglavarje, ki so to slišali.
9
Izpustili so jih pa, ko so od Jazona in drugih dobili jamščino.
10
Bratje so pa brž ponoči odpravili Pavla in Sila v Berejo. Ko sta dospela, sta šla v shodnico Judov,
11
ki so bili pa plemenitejši od tesaloniških. Sprejeli so nauk z vso vnemo in vsak dan preiskovali pisma, ali je to res tako.
12
Mnogi izmed njih so vero sprejeli, tudi mnogo uglednih grških žená in mož.
13
Ko so pa tesaloniški Judje zvedeli, da je Pavel oznanil božjo besedo tudi v Bereji, so prišli tudi tja ljudstvo razburjat in vznemirjat.
14
Tedaj so bratje Pavla brž poslali proti morju. Sila in Timotej sta pa ostala tam.
15
Spremljevalci so Pavla pripeljali do Aten. Ko so tam prejeli naročilo za Sila in Timoteja, naj čimprej prideta za njim, so se vrnili.
16
Ko ju je Pavel v Atenah čakal, se mu je zbujala huda nevolja, ker je videl, da je mesto polno malikov.
17
Pogovarjal se je torej v shodnici z Judi in s spreobrnjenci, vse dni pa na trgu s tistimi, ki so bili slučajno tam.
18
Tudi nekaj epikurejskih in stoiških modrijanov se je z njim prerekalo. Nekateri so govorili: »Kaj neki hoče ta kvasač povedati?« Drugi pa: »Zdi se, da oznanja tuja božanstva.« Kajti oznanjal je Jezusa in vstajenje.
19
Prijeli so ga torej, peljali pred areopag in govorili: »Ali bi mogli zvedeti, kakšen je novi nauk, ki ga oznanjaš?
20
Kajti nekaj nenavadnega nudiš našim ušesom; hočemo torej zvedeti, kaj naj bo to.«
21
Vsi Atenci pa tudi tujci, ki so tam prebivali, niso za nobeno drugo stvar imeli več časa kakor za to, da so pripovedovali ali poslušali kaj novega.
22
Pavel je stopil v sredo areopaga in spregovoril: »Atenci! Po vsem, kar vidim, ste zelo pobožni.
23
Ko sem namreč hodil okoli in ogledoval vaša svetišča, sem našel tudi oltar, na katerem je bilo napisano: ‚Neznanemu bogu‘. Kar torej častite, dasi ne poznate, to vam jaz oznanjam.
24
Bog, ki je ustvaril svet in vse, kar je na njem, on, ki je Gospod nebes in zemlje, ne stanuje v templjih, z rokami narejenih;
25
tudi si ne da streči s človeškimi rokami, kakor da bi česa potreboval, kajti on sam daje vsem življenje in dihanje in vse.
26
Iz enega izvora je ustvaril ves človeški rod, da prebiva po vsej zemlji, in je bivanju ljudi odmeril ter določil čase in meje.
27
Naj bi iskali Boga, da bi ga morda otipali in našli, zlasti ker ni daleč od nobenega izmed nas.
28
Zakaj v njem živimo in se gibljemo in smo. Tako so tudi nekateri vaših pesnikov rekli: ‚Celo njegovega rodu smo.‘
29
Ker smo torej božjega rodu, ne smemo misliti, da je božanstvo podobno zlatu ali srebru ali kamnu, izdelku človeške umetnosti in zamisli.
30
Bog je nad časi te nevednosti zatisnil oči, zdaj pa ljudem oznanja, naj vsi povsod delajo pokoro;
31
zakaj določil je dan, ko bo v pravičnosti sodil vesoljni svet po možu, ki ga je v to odločil; in da bi vsi mogli vanj verovati, ga je od mrtvih obudil.«
32
Ko so pa slišali o vstajenju od mrtvih, so se nekateri posmehovali, drugi pa so rekli: »O tem te bomo poslušali drugikrat.«
33
Tako je Pavel odšel iz njih srede.
34
Nekaj mož pa se mu je pridružilo in vero sprejelo, med njimi tudi Dionizij Areopagit in žena, po imenu Damara, in še drugi z njima.
← Chapter 16
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 18 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28