Acts 18

Slovenian EKU

← Chapter 17 Jump to: Chapter 19 →

1Potem je Pavel odpotoval iz Aten in prišel v Korint.

2Našel je nekega Juda, po imenu Akvila, ki je bil rojen v Pontu, pa je malo prej prišel iz Italije, in njegovo ženo Priscilo. Klavdij je bil namreč ukazal, naj se vsi Judje iz Rima odstranijo. Prišel je k njima,

3in ker je znal isto rokodelstvo, je ostal pri njima in je delal. Njuno rokodelstvo je bilo namreč izdelovanje šotorov.

4Razgovarjal se je vsako soboto v shodnici in prepričeval Jude in Grke.

5Ko sta pa iz Makedonije prišla Sila in Timotej, je Pavel samo pridigal in je Judom dokazoval, da je Jezus Mesija.

6Ker so se pa ti upirali in žaljivo govorili, je svoja oblačila otresel in jim rekel: »Vaša kri na vašo glavo! Jaz sem nedolžen; odslej bom hodil k poganom.«

7In šel je proč od tam in stopil v hišo nekega častilca božjega, Ticija Justa po imenu, čigar hiša se je držala shodnice.

8Sprejel je pa vero v Gospoda Krisp, načelnik shodnice, z vso svojo hišo; tudi mnogo Korinčanov je poslušalo in verovalo ter se dalo krstiti.

9Gospod je pa Pavlu ponoči v prikazni rekel: »Ne boj se, ampak govôri in ne umolkni;

10kajti jaz sem s teboj in nihče se te ne bo pritaknil, da bi ti storil kaj hudega; zakaj mnogo ljudstva imam v tem mestu.«

11Tako je ostal eno leto in šest mesecev in je učil med njimi božjo besedo.

12Ko je bil pa Galion prokonzul v Ahaji, so se Judje enodušno vzdignili zoper Pavla, ga privedli pred sodišče

13in rekli: »Ta nagovarja ljudi, da bi častili Boga v nasprotju s postavo.«

14Ko je Pavel hotel spregovoriti, je Galion Judom rekel: »Ko bi šlo za kakšno krivico ali zločin, bi vas, o Judje, poslušal, kakor je prav;

15ker so pa to prepiri o nauku in imenih in vaši postavi, sami glejte; v teh rečeh jaz nočem biti sodnik.«

16In odpravil jih je izpred sodišča.

17Tedaj so vsi zgrabili Sostena, načelnika shodnice, in ga pred sodiščem tepli; a za vse to se Galion ni menil.

18Pavel je ostal tam še mnogo dni. Ko se je poslovil od bratov, je odplul proti Siriji in z njim tudi Priscila in Akvila. V Kenhreji si je dal glavo ostriči; imel je namreč zaobljubo.

19Prišel je v Efez: onadva je tam pustil, sam pa je stopil v shodnico in se razgovarjal z Judi.

20Prosili so ga, da bi dalj časa ostal, pa ni privolil,

21temveč se je poslovil in se iz Efeza odpeljal z besedami: »Še se bom k vam vrnil, če Bog da.«

22Pripeljal se je v Cezarejo, potem je šel v Jeruzalem ter pozdravil cerkev, nato je odšel v Antiohijo.

23Ko se je tam nekaj časa mudil, je odšel, zapored obhodil galaško deželo in Frigijo in potrjeval vse učence.

24Prišel je pa v Efez neki Jud, po imenu Apolo, rojen v Aleksandriji, zgovoren mož in izveden v pismih.

25Bil je poučen v Gospodovem nauku, goreč v duhu, in je o Jezusu govoril ter učil natančno, dasi je poznal samo Janezov krst.

26Začel je v shodnici z vso srčnostjo govoriti. Ko sta ga slišala Akvila in Priscila, sta ga povabila k sebi in mu božji nauk še natančneje razložila.

27In ko je hotel iti v Ahajo, so ga bratje osrčevali in so pisali učencem, naj ga sprejmejo. Ko je prišel tja, je tistim, ki so po milosti verovali, mnogo pomagal;

28kajti krepko je javno zavračal Jude, dokazujoč s pismi, da je Jezus Mesija.

← Chapter 17 Jump to: Chapter 19 →