bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian EKU
/
Acts 16
Acts 16
Slovenian EKU
← Chapter 15
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 17 →
1
Prišel je tudi v Derbe in v Listro. In glej, tam je bil neki učenec, po imenu Timotej, sin verne judovske žene in poganskega očeta,
2
pri bratih v Listri in Ikoniju na dobrem glasu.
3
Tega je Pavel hotel imeti, da bi šel z njim. Vzel ga je torej in ga zaradi Judov, ki so bili v teh krajih, dal obrezati; zakaj vsi so vedeli, da je bil njegov oče pogan.
4
Ko so potovali skozi mesta, so jim v spolnjevanje izročali naredbe, ki so jih sklenili apostoli in starešine v Jeruzalemu.
5
Cerkve so se torej v veri utrjevale in vsak dan po številu rasle.
6
Prehodili so Frigijo in galaško deželo, ker jim je Sveti Duh zabranil oznanjati nauk v Aziji.
7
Ko so prišli do Mizije, so skušali priti v Bitinijo, pa jim Jezusov Duh ni pustil.
8
Šli so torej skozi Mizijo in so prišli v Troado.
9
In ponoči je Pavel videl prikazen: neki Makedonec je stal pred njim in ga prosil: »Pridi v Makedonijo in nam pomagaj!«
10
Ko pa je videl prikazen, smo takoj iskali priložnosti, kako bi odšli v Makedonijo, prepričani, da nas je Bog poklical, da jim oznanimo evangelij.
11
Odpluli smo torej iz Troade in smo se peljali naravnost na Samotrako, prihodnjega dne pa v Neapolis;
12
in od ondod v Filipe, ki so prvo mesto makedonske pokrajine, kolonija. V tem mestu smo se mudili nekaj dni.
13
Sobotni dan smo šli zunaj mestnih vrat k reki, kjer smo mislili, da je molilnica; sédli smo in govorili ženam, ki so se bile tam zbrale.
14
Poslušala je tudi neka bogaboječa žena iz mesta Tiatire, po imenu Lidija, ki je kupčevala s škrlatom; njej je Gospod odprl srce, da je pazila na Pavlove besede.
15
Ko je bila s svojo hišo krščena, nas je povabila z besedami: »Ako ste me spoznali za verno Gospodu, pridite v mojo hišo in tu ostanite.« In nas je primorala.
16
Ko smo nekoč šli v molilnico, nas je pa srečala neka deklica, ki je imela vedežnega duha in je svojim gospodarjem z vedeževanjem donašala veliko dobička.
17
Ta je šla za Pavlom in za nami ter vpila: »Ti ljudje so služabniki Boga Najvišjega in vam oznanjajo pot zveličanja!«
18
To je delala mnogo dni. Pavlu je postalo mučno, obrnil se je in duhu rekel: »Zapovem ti v imenu Jezusa Kristusa, da greš iz nje!« In tisti hip je odšel.
19
Ko so pa videli njeni gospodarji, da je upanje na njihov dobiček zginilo, so prijeli Pavla in Sila ter ju vlekli na trg pred gosposko.
20
Ko so ju privedli pred poglavarje, so rekli: »Ti ljudje, ki so Judje, vznemirjajo naše mesto
21
in oznanjajo običaje, katerih mi ne smemo sprejeti in ne spolnjevati, ker smo Rimljani.«
22
In množica se je vzdignila proti njima, poglavarji pa so jima strgali obleko in ukazali, naj ju šibajo.
23
Ko so ju hudo pretepli, so ju vrgli v ječo in ječarju naročili, naj ju varno straži.
24
Na tako naročilo ju je ta vrgel v najbolj notranjo ječo in jima noge dal v klado.
25
Okoli polnoči sta Pavel in Sila molila in Boga slavila in ujetniki so ju poslušali.
26
Kar nastane velik potres, tako da se je ječa v temeljih zamajala. Na mah so se vsa vrata odprla in vsem so vezi odpadle.
27
Ko se je ječar zbudil in je opazil, da so vrata ječe odprta, je izdrl meč in se hotel usmrtiti, ker je mislil, da so ujetniki pobegnili.
28
Toda Pavel je z močnim glasom zaklical: »Nič žalega si ne stôri, saj smo vsi tukaj!«
29
Zahteval je luč, planil noter in trepetaje padel pred Pavla in Sila;
30
nato ju je peljal ven in rekel: »Gospoda, kaj mi je storiti, da se rešim?«
31
Ona pa sta rekla: »V Gospoda Jezusa veruj in rešil se boš ti in tvoja hiša.«
32
In govorila sta Gospodovo besedo njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši.
33
In vzel ju je s seboj še tisto uro ponoči ter jima izpral rane; in dal se je takoj krstiti on sam in vsi njegovi domači.
34
Peljal ju je v hišo, jima z jedjo postregel in se z vso hišo veselil, da je prejel vero v Boga.
35
Ko se je zdanilo, so poslali poglavarji sodne sluge z naročilom: »Onadva moža izpusti!«
36
Ječar je te besede sporočil Pavlu: »Poglavarji so sporočili, naj vaju izpustim; zdaj torej pójdita in potujta v miru!«
37
Toda Pavel jim je rekel: »Naju, ki sva Rimljana, so brez sodbe javno šibali in vrgli v ječo in zdaj naju skrivaj izganjajo? Ne tako; sami naj pridejo in naj naju odpeljejo!«
38
Sluge so te besede sporočili poglavarjem. Ti so se zbali, ko so slišali, da sta Rimljana;
39
prišli so in jima prigovarjali; in ko so ju peljali ven, so ju prosili, naj odideta iz mesta.
40
Ko sta prišla iz ječe, sta šla k Lidiji; obiskala in spodbudila sta brate in nato odšla.
← Chapter 15
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 17 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28