Acts 9

Slovenian EKU

← Chapter 8 Jump to: Chapter 10 →

1Savel pa, ki je še puhal grožnjo in umor zoper Gospodove učence, je šel k velikemu duhovniku

2in si od njega izprosil pisma za shodnice v Damasku, da bi može in žene tega nauka, če bi jih kaj našel, zvezane pripeljal v Jeruzalem.

3Ko pa je bil na poti in se je bližal Damasku, ga je nenadoma obsijala svetloba z neba.

4Padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel, kaj me preganjaš?«

5Odgovoril je: »Kdo si, Gospod?« In ta: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš;

6toda vstani, pojdi v mesto in povedalo se ti bo, kaj ti je treba storiti.«

7Možje, ki so z njim potovali, so stali strmé, ker so neki glas slišali, pa nikogar niso videli.

8Savel se je vzdignil s tal; ko je pa odprl oči, ni nič videl. Peljali so ga torej za roko in privedli v Damask.

9In tri dni ni videl in ni ne jedel ne pil.

10Bil pa je v Damasku neki učenec, po imenu Ananija, kateremu je Gospod v prikazni rekel: »Ananija!« On je odgovoril: »Tukaj sem, Gospod.«

11In Gospod njemu: »Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna, in v Judovi hiši vprašaj po nekem Taržanu, Savlu po imenu! Kajti glej, on moli.

12In v prikazni je videl, da je vstopil mož, po imenu Ananija, in položil nanj roke, da bi spregledal.«

13Ananija je odgovoril: »Gospod, slišal sem o tem možu od mnogih, koliko hudega je storil tvojim svetim v Jeruzalemu;

14in tudi tukaj ima oblast od velikih duhovnikov zvezati vse, ki kličejo tvoje ime.«

15Gospod pa mu je rekel: »Pojdi, zakaj on mi je orodje, ki sem ga izvolil, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove.

16In jaz mu bom pokazal, koliko mora trpeti za moje ime.«

17Ananija je šel in stopil v hišo; in položil je nanj roke ter rekel: »Brat Savel, Gospod Jezus, ki se ti je prikazal na poti, po kateri si šel, me je poslal, da spregledaš in boš napolnjen s Svetim Duhom.«

18In takoj so z njegovih oči padle kakor luskine in je spregledal. Vstal je in bil krščen.

19Vzel je jedi ter se pokrepčal. Bival je nekaj dni z učenci, ki so bili v Damasku,

20in je takoj v shodnicah oznanjal o Jezusu, da je božji Sin.

21Vsi, ki so ga slišali, so se zavzeli in so govorili: »Ali ni ta tisti, ki je v Jeruzalemu zatiral take, ki so to ime klicali, in je zato semkaj prišel, da bi take odvedel zvezane pred velike duhovnike?«

22Savel je pa nastopal z vedno večjo močjo in je Jude, ki so prebivali v Damasku, vznemirjal, dokazujoč, da je Jezus res Kristus.

23Ko je tako preteklo mnogo dni, so Judje sklenili, da ga bodo umorili.

24Savel je pa zvedel za njihov naklep. Stražili so tudi pri vratih noč in dan, da bi ga umorili.

25Njegovi učenci pa so ga vzeli in ga ponoči v košu spustili po zidu na tla.

26Ko je prišel v Jeruzalem, se je skušal pridružiti učencem, pa so se ga vsi bali, ker niso verjeli, da je učenec.

27Barnaba pa ga je prijel in ga pripeljal k apostolom ter jim razložil, kako je na poti videl Gospoda, ki je z njim govoril, in kako je v Damasku srčno govoril v Jezusovem imenu.

28In bil je z njimi, kadar je v Jeruzalem prihajal in od tam odhajal, in je odkrito govoril v Gospodovem imenu.

29Govoril je in se tudi prerekal s Helenisti, ti pa so ga hoteli umoriti.

30Toda bratje so to zvedeli, ga odpeljali v Cezarejo in poslali v Tarz.

31Cerkev je tedaj po vsej Judeji in Galileji in Samariji imela mir. Krepila se je, živela v Gospodovem strahu in rasla po tolažbi Svetega Duha.

32Peter je vse obiskoval in tako je prišel tudi k svetim, ki so prebivali v Lidi.

33Tam je našel nekega moža, po imenu Eneja, ki je na postelji ležal že osem let; bil je mrtvouden.

34Peter mu je rekel: »Eneja, Jezus Kristus te ozdravlja; vstani in si sam postêlji.« In takoj je vstal.

35In videli so ga vsi, ki so prebivali v Lidi in na saronski zemlji, in so se spreobrnili h Gospodu.

36V Jopi je živela neka učenka, po imenu Tabita, kar pomeni Dorka (Gazela). Bila je polna dobrih del in je delila obilo miloščine.

37Tiste dni pa je zbolela in umrla. Umili so jo in jo položili v zgornjo izbo.

38Ker pa je Lida blizu Jope in so učenci slišali, da je Peter tam, so poslali k njemu dva moža s prošnjo: »Ne odlašaj priti k nam!«

39Peter je vstal in šel z njima. Ko je prišel, so ga peljali v zgornjo izbo in stopile so k njemu vse vdove ter s solzami v očeh kazale plašče in oblačila, ki jih jim je naredila Dorka, ko je bila še med njimi.

40Peter je vse odpravil ven, pokleknil in molil. Nato se je obrnil proti truplu in rekel: »Tabita, vstani!« Ta je odprla oči, in ko je zagledala Petra, je sedla.

41Podal ji je roko in jo vzdignil; potem je poklical svete in vdove in jo predstavil živo.

42Razvedelo pa se je po vsej Jopi in mnogo jih je v Gospoda verovalo.

43In ostal je več dni v Jopi pri nekem strojarju Simonu.

← Chapter 8 Jump to: Chapter 10 →