Acts 25

Slovenian EKU

← Chapter 24 Jump to: Chapter 26 →

1Ko je Fest nastopil službo, je šel čez tri dni iz Cezareje v Jeruzalem.

2Veliki duhovniki in judovski prvaki so prišli predenj s tožbo zoper Pavla in ga prosili

3glede tega naklonjenosti, da bi ga dal poklicati v Jeruzalem. Pripravljali so zasedo, da bi ga med potjo umorili.

4Fest jim je pa odgovoril, da je Pavel zaprt v Cezareji in da pojde v kratkem on sam tja.

5»Kateri izmed vas torej morejo,« je rekel, »naj gredo z menoj in naj moža tožijo, če je na njem kaj napačnega.«

6Ko se je pomudil med njimi kvečjemu osem do deset dni, je odšel v Cezarejo, drugi dan sédel na sodni stol in ukazal privesti Pavla.

7Ko je prišel, so ga obstopili Judje, ki so bili prišli iz Jeruzalema. Dolžili so ga mnogih hudih stvari, katerih pa niso mogli dokazati;

8zakaj Pavel se je zagovarjal: »Nič se nisem pregrešil, ne zoper judovsko postavo ne zoper tempelj ne zoper cesarja.«

9Fest pa, ki je hotel Judom ustreči, je Pavlu rekel: »Hočeš iti v Jeruzalem in tam vpričo mene biti o tem sojen?«

10Pavel je odvrnil: »Pred cesarskim sodnim stolom stojim, tu moram biti sojen. Judom nisem storil krivice, kakor tudi ti dobro veš.

11Če sem kriv in sem storil kaj smrti vrednega, se ne branim umreti. Če pa to, česar me ti tožijo, ni nič, me nihče ne more njim izročiti; na cesarja se sklicujem.«

12Tedaj se je Fest pomenil s svetovalci in odgovoril: »Na cesarja si se skliceval, pred cesarja pojdeš.«

13Čez nekaj dni sta kralj Agripa in Bernika prišla v Cezarejo, da bi Festa pozdravila.

14Ko sta se pa tam mudila več dni, je Fest kralju razložil Pavlovo zadevo. Povedal je: »Feliks je pustil v ječi nekega moža,

15zaradi katerega so veliki duhovniki in judovski starešine, ko sem bil v Jeruzalemu, prišli s tožbo in prosili, naj ga obsodim.

16Odgovoril sem jim, da Rimljani nimajo navade, da bi kakega človeka izročali, dokler toženec nima pred seboj tožiteljev in ne dobi priložnosti, da se glede obdolžitve zagovarja.

17Ko so se torej tukaj sešli, sem brez vsakega odlašanja naslednjega dne sédel na sodni stol in ukazal privesti moža.

18Tožitelji, ki so ga obstopili, niso mogli povedati nobene obdolžitve takih hudobij, ki sem jih pričakoval;

19pač pa so imeli z njim neke prepire o svojem praznoverju in o nekem Jezusu, ki je umrl, o katerem pa je Pavel trdil, da živi.

20Ker nisem vedel, kako naj o takem prepiru sodim, sem vprašal, ali bi ne hotel iti v Jeruzalem in v teh rečeh biti tam sojen.

21Pavel se je pa skliceval na to, da se mora ohraniti za cesarjevo razsodbo, in zato sem ga ukazal stražiti, dokler ga ne pošljem pred cesarja.«

22Tedaj je Agripa rekel Festu: »Tega moža bi tudi jaz rad slišal.« »Jutri ga boš slišal,« mu je odvrnil.

23Drugi dan torej, ko sta Agripa in Bernika prišla z velikim sijajem in sta v zasliševalno dvorano stopila s poveljniki in najuglednejšimi možmi v mestu, so na Festovo povelje privedli Pavla.

24Fest je rekel: »Kralj Agripa in vsi možje, ki ste z nami tu navzoči! Tukaj vidite moža, zaradi katerega me je vsa judovska množica nadlegovala v Jeruzalemu in tukaj, in je vpila, da ne sme več živeti.

25Jaz sem spoznal, da ni storil nič smrti vrednega, a ker se je sam skliceval na cesarja, sem ga sklenil predenj poslati.

26Ne morem pa o njem gospodu pisati nič gotovega. Zato sem ga dal privesti pred vas, zlasti pred tebe, kralj Agripa, da bi po zaslišanju imel kaj pisati.

27Kajti nespametno se mi zdi, da bi pošiljal ujetnika brez naznanila, kaj mu očitajo.«

← Chapter 24 Jump to: Chapter 26 →